Branje knjig za užitek je v zadnjih desetletjih vse manj priljubljeno, vendar raziskave kažejo, da je to navado vredno ohraniti. Nova raziskava, objavljena v reviji Psychological Medicine, ugotavlja, da lahko redno branje vpliva na delovanje možganov, duševno počutje, raven stresa in kognitivno zdravje v starosti.
Koristi se lahko pokažejo že v otroštvu. Raziskava, v katero je bilo vključenih približno 10 tisoč otrok v ZDA, je ugotovila, da so bili otroci, ki so zgodaj začeli brati za užitek, pozneje bolje prilagojeni, ne glede na svoj socialno-ekonomski položaj.
»Imeli so boljše kognitivne sposobnosti, manj simptomov duševnih težav in boljšo pozornost,« je povedala Barbara Sahakian, zaslužna profesorica klinične nevropsihologije na Univerzi v Cambridgeu in ena od avtoric raziskave. Otroci, ki so radi brali, so poleg tega manj časa preživeli pred zasloni, dlje spali in bili uspešnejši v šoli.
Branje ni koristno samo za otroke. Raziskave pri odraslih kažejo, da lahko knjige pomagajo zmanjšati občutek osamljenosti in izboljšajo razumevanje drugih ljudi. »Zaradi tega sem se počutil bolj povezan z drugimi. Bolje sem razumel stališča drugih ljudi in postal bolj empatičen,« je eden od pogostih odgovorov udeležencev raziskav, ki jih navaja Sahakian.
Ugotovitve podpirajo tudi raziskave možganov. Pri branju leposlovja, zlasti zgodb z bogato družbeno vsebino, se aktivirajo predeli možganov, povezani z razumevanjem drugih ljudi in njihovih perspektiv.
Branje lahko pomaga tudi pri sproščanju. »Pri zmanjševanju stresa se zdi, da se učinek pojavi zelo hitro,« pravi Sahakian. Ko se človek zatopi v knjigo, se njegova pozornost usmeri na zgodbo, skrbi in težave pa so lahko za nekaj časa odmaknjene. »V tem pogledu je nekoliko podobno čuječnosti, saj je pozornost tako zelo osredotočena,« dodaja.
Posebej zanimive so ugotovitve o starejših ljudeh. Raziskava na Tajvanu je 14 let spremljala ljudi, starejše od 64 let. Tisti, ki so brali vsaj enkrat na teden, so imeli v tem obdobju bistveno manjše tveganje za kognitivni upad. Učinek ni bil povezan z izobrazbo. »Pri branju je dobro prav to, da te koristi dobite ne glede na socialno-ekonomsko ozadje ali raven izobrazbe. Izboljšalo bo vaše možgane, kognitivne sposobnosti in počutje,« poudarja Sahakian.
Za začetek niso potrebne zahtevne klasike. Najprimernejša je knjiga ali revija, ki človeka resnično zanima, na primer o hobiju, potovanjih, športu ali drugem področju, ki ga veseli.
O učinkih zvočnih knjig je na voljo manj raziskav, zato je o njih težje govoriti z enako gotovostjo. Ena od raziskav je pokazala, da so si študenti, ki so snov prebrali, pozneje zapomnili več kot tisti, ki so jo poslušali v obliki zvočne knjige.
Pri branju za užitek je pomembna še ena razlika. Zvočne knjige se pogosto poslušajo med vožnjo, kuhanjem, vrtnarjenjem ali drugimi opravili, zato se jim je težje popolnoma posvetiti. Prav zatopljenost v zgodbo pa je eden od pomembnih razlogov, zakaj lahko branje pomaga pri zmanjševanju stresa in izboljšanju počutja.