Ruska grožnja Evropi po oceni ukrajinske zunanje obveščevalne službe ne pomeni le možnosti neposrednega vojaškega napada. Vključuje tudi sabotaže, kibernetske napade, vohunjenje in poskuse spodkopavanja evropske enotnosti. Služba opozarja, da Moskva proučuje različne scenarije morebitnih vojaških spopadov do leta 2045.
»Nimamo namena napasti Evrope,« je na nedavnem srečanju kluba Valdaj izjavil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je opozoril, da bi Moskva v primeru napada na Rusijo lahko uporabila vsa razpoložljiva sredstva, tudi jedrsko orožje.
Ukrajinska zunanja obveščevalna služba (SZRU) ocenjuje, da takšne izjave sodijo v širšo kampanjo zastraševanja evropskih vlad in javnosti. Njen cilj naj bi bil omejiti vojaško pomoč Ukrajini, oslabiti pripravljenost evropskih držav za krepitev lastne obrambe ter povečati strah pred neposrednim spopadom z Rusijo.
SZRU poudarja, da izjav Kremlja ni mogoče samodejno enačiti z njegovimi dejanskimi vojaškimi načrti. Po njeni oceni je eden glavnih ciljev Moskve v Evropi trenutno spodkopavanje podpore Ukrajini, hkrati pa želi Rusija čim bolj omejiti tveganje neposrednega spopada z Natom.
Rusija lahko po oceni ukrajinske službe svoje cilje uresničuje tudi brez neposredne vojaške invazije. Med orodji, ki jih uporablja, naj bi bili sabotaže, kibernetski napadi, dezinformacije, vplivne operacije, vohunjenje in vdori brezpilotnih letalnikov.
SZRU navaja, da v Evropi deluje skoraj 400 ruskih obveščevalcev. Njihove dejavnosti naj bi Moskvi omogočale sistematično preizkušanje meja dovoljenega, pri čemer naj bi se izogibali dejanjem, ki bi lahko sprožila skupen odziv članic Nata.
Takšno delovanje sodi v hibridno vojskovanje: država poleg tradicionalnih vojaških sredstev uporablja tudi prikrite operacije, vplivne informacijske kampanje in druge oblike pritiska na nasprotnika.
Čeprav ukrajinska služba meni, da je glavni cilj Rusije trenutno oslabiti evropsko podporo Ukrajini, opozarja, da možnosti neposrednega vojaškega spopada ni mogoče izključiti.
Po navedbah SZRU Moskva takšen konflikt obravnava kot enega od možnih scenarijev vojaških spopadov do leta 2045. Šest scenarijev naj bi bilo neposredno povezanih s Severno Evropo, proučevali pa naj bi tudi možnosti, ki vključujejo Poljsko in baltske države. SZRU v svoji objavi ni predstavila podrobnosti posameznih scenarijev, ki bi omogočile neodvisno preverjanje njihovih predpostavk.
Med možnostmi, ki jih omenja ukrajinska služba, je sprožitev nadzorovane regionalne krize na vzhodnem krilu Nata. Po oceni SZRU so baltske države ena najranljivejših točk evropske varnosti.
Takšna kriza bi lahko zavezništvo prisilila v odločanje pod časovnim pritiskom in v razmerah negotovosti. Cilj po oceni ukrajinske službe ne bi bil nujno vojaški poraz Nata, temveč ustvarjanje vtisa, da se zavezništvo ne more dovolj hitro odzvati in skupaj braniti svojih članic.
SZRU meni, da ruski režim potrebuje zunanjega sovražnika, s katerim lahko upravičuje svojo politiko, mobilizira prebivalstvo in ohranja nadzor nad družbo. Oslabitev evropske enotnosti in spodkopavanje zaupanja v varnostno arhitekturo Zahoda naj bi bila zato pomembna dela širše ruske strategije.
Ukrajinska obveščevalna služba opozarja tudi na pomen javnega mnenja pri oblikovanju ruske politike. Pri tem se sklicuje na podatke Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR). Po podatkih, ki jih navaja SZRU, imajo Rusi najbolj sovražna stališča do Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Poljske, Finske in baltskih držav.
Ista raziskava naj bi pokazala, da 61 odstotkov vprašanih meni, da je čas za pogajanja. Hkrati jih 59 odstotkov meni, da bi bilo treba ob neuspešnih pogajanjih okrepiti agresivna ravnanja.
Po razlagi ukrajinske službe ti podatki kažejo na zapleten odnos ruske javnosti do morebitnega konca vojne in nadaljnjega soočenja z Zahodom. Ker gre za rezultate raziskave, kot jih povzema SZRU, brez dodatnih podatkov o metodologiji in vzorcu ni mogoče celovito presoditi njihovega dosega.
Ukrajinska zunanja obveščevalna služba v zaključku opozarja, da ruska grožnja Evropi presega možnost neposrednega napada. Po njeni oceni se Rusija pripravlja na dolgotrajno soočenje, v katerem sta varnost Ukrajine in varnost evropskih držav tesno povezani.
Zato poziva k enotnemu pristopu: krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti, zmanjšanju energetske odvisnosti od Rusije, doslednemu gospodarskemu pritisku na Moskvo in nadaljnji podpori Ukrajini. Po oceni SZRU ti ukrepi ne bi smeli biti ločene politične odločitve, temveč deli skupne strategije za odvračanje Rusije.